Babičin blog

…spletni dnevnik ene babice

KAKO SEM ISKALA BABICO.

Zapisano pod: Življenjske zadeve — babica 15:35 dne 12.10.2018

Bil je topel, zgodnjo jesenski večer. Mama in starejša sestra, ki je pričakovala prvega otroka, sta ugotovili, da bomo potrebovali babico. Dolžnost, da poskrbim zanjo je pripadala meni, kot za to,najsposobnejšemu članu družine. Te dolžnosti nisem bila vesela, vendar če moraš, pač storiš. Ko sem se odpravljala na pot sem ugotovila, da električna žepna svetilka komaj še brli, ker je bila luna že v zadnjem krajcu sem vedela, da na njeno svetlobo vsaj do polnoči ne morem računati. Naredila sem manjši ovinek do soseda, upajoč, da mi bodo posodili svetilko. Tudi oni jo niso imeli, je pa sosed, za katerega smo rekli, da je vseh del mojster, vzel iz moje svetilke baterijski vložek, ga spodaj odprl vanj s šilom navrtal luknjice in zalil z domačim žganjem. Tako je lučka pridobila nekaj svetlobe. Že ve trdem mraku sem se odpravila v dobro uro oddaljeno dolinsko vas, kjer je živela babica. Ko sem nekaj po spominu, malo s pomočjo svetilke,in malo tipaje prikolovratila v dolino sem se močno oddahnila, ko sem stala pred vrati babičinega stanovanja. Vendar se na moje vedno glasnejše trkanje ni nihče oglasil. Končno so se odprla sosednja vreta in neka žena mi je povedala, da babice ni doma, ker je pospremila neko porodnico v porodnišnico. Naročila je, če bi jo kdo potreboval, da naj se obrne na babico v sosednji vasi. Odtavala sem nazaj na cesto, ko sem stala tam in razmišljala, kaj naj storim, v vas kjer je stanovala ta babica je bilo 12 km samotne ceste, bilo me je strah sama hoditi tako daleč. Ko tako razmišljam se mimo s kolesi pripeljejo trije fantje. Verjetno je bilo mlado, tuje dekle ,v tako pozni uri čuden pojav, zato so se ustavili in me začelo ogovarjat. Jaz sem bila srečna, da lahko nekomu zaupam svoje težave, takoj se je eden od fantov ponudil, da me odpelje v sosednjo vas. Ker sem fante bežno poznala in sem bila v res veliki stiski, sem brez pomislekov sedla na “štango” kolesa in že smo po ravni cesti drveli proti cilju. Ko smo prispeli v vas, sem fante prosila naj me počakajo in šla iskat babico. Tudi na njena vrata sem dolgo trkala, končno so se vrata le odprla in močna starejša žena neprijazno vpraša; “Kaj pa rogoviliš”, ko sem ji povedala svoje želje se je pošteno razhudila, da ne gre nikamor, da je pravkar prišla iz nekih “govco” (hribov), sploh pa ni dolžna iti saj ne spadamo pod njen rajon. Jaz sem previdno postavila nogo med vrata, da jih ne bi mogla zapreti in jo ponižno začela prositi, da naj gre z menoj. Končno se je le odpravila, potegnila je kolo iz veže, jaz sem zopet sedla k fantu na kolo in že smo šli navzgor po dolini. Ko smo prišli nazaj v vas ,so se fantje poslovili, jaz sem se iskreno in od srca zahvalila fantom za pomoč Potrkala pri zadnji hiši v vasi in prosila če bi spravili babičino kolo. Zagrizli sva se v breg proti naši kmetijici, k sreči je babica imela boljšo svetilko, kot je bila moja, malo svetlobe je pa dajala tudi luna. Okrog polnoči sva le prišli do naše hiše, saj je bila babica resnično zelo utrujena. Pregledala je sestro in ugotovil, da ima še čas popiti kavo. Ure so se vlekle, sestra ni in mogla roditi. Jaz sem pri porodu asistirala in z velikim zanimanje opazovala rojevanje. Končno je babica ugotovila, da se bo sestri raztrga nožnica, če ne bo pomagala. Pri naslednjem popadku je zraven glavice spretno porinila škarje in prestrigla nožnico. Kri je brizgnila, istočasno se je pa že rodil krepak fantek in glasno zajokal. Babica je najprej ustavila krvavitev potem pa umila in povila otročka ter ga položila sestri v naročje.

Noč se je začela prelivati v jutro, babica me je poslala po zdravnika. Stekla sem po hribu navzdol, kjer sem imela v starem mlinu shranjeno kolo. Zopet sem morala buditi ljudi in mlinarica mi je kar prijazno odklenila klet, da sem lahko vzela kolo. Sedla sem na kolo in se zapodila v jutranjo meglo. Zdravnik je živel v 16 km oddaljenem trgu, spotoma sem razmišljala o burnih dogodkih pretekle noči. Pri zdravniku sem morala zopet kar nekaj časa zvoniti, preden se je odprlo okno v nadstropju, prikazala se je zdravnikova glava in neprijazno me je vprašal kaj hočem. Ko sem mu povedala da ga potrebujemo se je zaslišalo samo še kopico kletvic in glava je izginila. Trajalo je kar, precej časa,da so se odprla vrata, zdravnik je potisnil na cesto kolo, zraven kolesa je pritekel čisto majhen psiček. Zdravnik je na kolo obesil črno torbo, pobral psička in ga vtaknil v notranji žep suknjiča, tako, da je na prsih izpod suknjiča kukala samo psičkova glavica. Sedla sva na kolesa in se odpravila proti našemu koncu. Spravila sva kolesa v mlinu in se napotila po skoraj navpičnim bregu proti naši hiši. Jaz sem za to pot navzdol potreboval 10 minut, navzgor pa pol ure, takrat sva hodila mnogo del časa, saj je bil zdravnik že star mož, jaz pa sem nosila zdravnikovo, kar težko torbo. Zdravnik je kar naprej bentil, nekaj časa nad babo nerodno (babico), za katero mora kar naprej nekaj popravljati, nekaj časa pa čez “prekleti breg”. Ko sva končno prilezla do naše hiše je zdravnik, ves prepoten jezno ošinil babico z očmi, vzel psička iz žepa in ga postavil na tla, popil šilec žganja, ki ga mu je ponudila mama in se lotil dela. Hitro je bil gotov in odšel nazaj v dolino. Tudi babica se je kmalu poslovila, jaz pa sem šla spat, saj je bila tudi zame noč naporna.

To je ena bolj zanimivih zgodb iz moje mladosti.
babica.

đđ

  • Share/Bookmark

NESREČA.

Zapisano pod: Zdravje — babica 14:35 dne 10.10.2018

Ob naši hiši rasteta dve hruški viljamovki, letos sta tako bogato obrodili, da so se veje upogibale do tal. Verjetno bi se marsikatera zlomila, če jih ne bi bil mož podprl. A sadeži, zlasti prvi, so bili tako črvivi, da niso bili užitni . Tudi močno gnile so, tako je bilo pod hruškama kmalu polno gnilih sadežev. Zato sem vzela vedro gnile hruške pobrala in jih odnesla v bližnji gozd, kamor odlagamo plevel z vrta in druge odpadke, ki niso primerni za na kompost. Ko sem dvignila precej veliko vedro in hotela gnila hruške vsuti čez žično ograjo, sem izgubila ravnotežje in z vedrom vred padla čez ograjo. Podrsala sem še kak meter po bregu in se ustavila za prvim grmom. Čisto mirno sem obležala in prisluhnila telesu, če me kje boli. Bolela me je samo leva roka , na notranji strani zapestja, je hitro nastajala oteklina. Z veliko težavo, saj ni bilo nikogar v bližini, da bi mi pomagal sem se skobacala nazaj na, cesto. Pomislila sem kako so taki padci nevarni za starega človeka, zame pa še prav posebno. Pred leti sem pri hujši prometni nesreči zlomila vratno vretence , ko so me “popravljali” na Soči, so fizioterapevtke zelo pazile name , da ne bi kje padla in vedno govori kako so padci zame nevarni. No Bogu hvala ni bilo hujših posledic tega padca. Oteklina je že do večera izginila , ostala je pa, za skoraj dva tedna, velika črna lisa od zapestja do komolca
.
Neka korist je pa le bila od te nesreče, brez zdravniškega pregleda sem lahko ugotovila, da ostroporoze nimam, če bi jo imela bi si za “zihar” kaj zlomila. Pa le drži tisto;
DA JE VSAKA NESREČA TUDI ZA NEKAJ DOBRA !!!

Pozdrav
babica.

  • Share/Bookmark

SPLAV.

Zapisano pod: Življenjske zadeve — babica 09:58 dne 10.10.2018

Bojim se povedati, da sem noseča
26. 8. 2018 | Za življenje

Pišem vam, ker sem se znašla v velikih težavah. Z možem sva poročena že dvanajst let. Po dveh otrocih, ki zdaj že obiskujeta osnovno šolo, sva se odločila, da ne bova imela več otrok. Navzven smo videti običajna družina. Navadili smo se na rutinsko življenje: služba, šola, dom, obiski, kakšen izlet, počitnice … Z možem pa sva se v zadnjem času močno oddaljila. Zelo malo se pogovarjava, občasno se prepirava. Včeraj sem ugotovila, da sem spet noseča. Bojim se povedati možu, saj vem, da novice ne bo z veseljem sprejel. Otrok bi močno pretresel naše življenje. Najraje bi skrivaj naredila splav, da se izognem novim težavam, in prepričana sem, da bi bil to tudi možev predlog. Prosim vas za nasvet!
Adrijana

Pred nekaj tedni sem tole pismo prebrala v DRUŽINI. Pomislila sem, da sem bila pred skoraj 50 leti tudi jaz v podobnem položaju.

Naš četrti otroček se je napovedal ko sem bila stara štirideset let. Ker sem imela otroke rada sem s razveselila vsakega otroka , takrat pa me je nosečnost presenetila in prestrašila. Poleg službe in velike družine sva z možem pomagala pri delu še staršem na kmetiji. Bila sem tako preutrujena, da si nisem mogla predstavljat, da bom zmogla še eno nosečnost in skrb za dojenčka. Pa še več stvari je bilo proti otroku; Takrat otroškega vrtca v našem kraju še ni bilo in dolga leta sem po vasi iskala varuške, jeseni bi mlajši sin šel v šolo in varušk ne bi več potrebovali. Poleg tega družbena klima takrat družini ni bila naklonjena. Nekakšna norma je bila dva otroka na družino . Če so bili trije, štirje, ali Bog ne daj, celo več otrok je okolica gledala na taka zakonca, kod na malo zaostala, ki si ne znata pomagati. Prav v tistem času je tudi prišlo v navada, da je bilo prvo vprašanje, ki so ga v otroški posvetovalnici postavili noseči ženi; “Ali boste tega otroka obdržali”. Ženi je bilo treba reči samo kratko besedico NE in takoj so vse uredili za splav. Poleg tega sem vedela, da se bo, pri mojih letih in da je to že četrti otrok, zdravstveno osebje še posebej potrudilo, da me nagovorijo za splav. Vse to me je begalo, počutila sem se tako negotovo, da sem se odločila, da ne grem v posvetovalnico, dokler ne bo prepozno za splav. Ko sem po štirih mesecih nosečnosti šla prvič v posvetovalnico, mi je zdravnica, starejša gospa, po pregledu z nasmehom rekla; “Vse je v redu, moram vas pa pohvaliti, da niste šli na stranska vrata”! Ta stavek me je pobožal po duši. Od takrat se je vse začelo postavljati na pravo mesto. Z možem sva otroka sprejela in se ga začela veseliti. Tudi otroci,katerim sem povedala, da bomo dobili dojenčka so ga težko pričakovali.

Sredi cvetoče pomladi je prišla naša “ta mala”, bila je tako leeepa, zdrava in dobrovoljna punčka, da smo bili vsi srečni. Ta otrok je naši družini in meni osebno prinesel toliko lepega, da sem neštetokrat rekla Bogu hvala ti zanjo. Danes je ta deklica dobra mama sedmim otrokom in velikokrat premišljujem koliko bi prikrajšala sebe, družino, okolico in nazadnje tudi domovino ( saj nam mladih ljudi manjka ), če bi takrat napravila splav.

Upam Adrijana, da se bo tudi tvoja zgodba tako srečno razpletla, kot se je moja.
Pozdrav
babica.

  • Share/Bookmark

PET LET POZNEJE.

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 16:45 dne 24.08.2018

Svoj blog sem, z velikim navdušenjem, začela pisati v začetku leta 2009. Sprva sem prispevke pisala enkrat tedensko, pozneje so bili presledki vedno večji, po štirih letih sem se pa naveličala in sklenila, da začasno prekinem z pisanjem. Ta prekinitev se je spremenila v pet let.

In kaj se je zgodilo v teh petih letih ? Prav za prav NIČ ! Pet let sem starejša in temu primerno bolj obremenjena s fizičnimi težavami. Kar veliko mojih vrstnic in vrstnikov je že prestopilo prag večnosti, zato se moj svet ožji in postaja samoten. Moji otroci, ki se drug za drugim srečujejo z Abraham, so zavzeti s delom in skrbjo za svoje otroke, zato se zelo pazim, da jih ne bi obremenjevala še jaz, s svojimi potrebami. Vnuki (16 jih imam), neverjetno hitro odraščajo (občutek imam, da veliko hitreje kot so moji otroci) in odhajajo na svoje. Čas vedno hitreje odteka vsako leto je krajše in tista meja, ki jo prestopiš samo enkrat, BLIŽJA ! Tega prestopa si še ne želim, vendar včasih ko so težave večje me kar zamika. Trenutno je prijetnih stvari v mojem življenju še več. kot težav, zato bi bila hvaležna, če bi mi bilo podarjenih še kakih pet let !

Vendar; KAKOR JE BOŽJA VOLJA !!!
Lahko noč
babica.

  • Share/Bookmark

ZGODOVINA SE PONAVLJA

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 08:07 dne 15.08.2018

BOG POMAGAJ NAM !
Zapisano pod: Politika — babica 10:44 dne 15.03.2013 Uredi

Usodnega 13. 3. 2013 smo dobili starega papeža in “otročjo” vlado. Oboje nam nakazuje mračno prihodnost.

Sv. Oče kljub dobrosrčnosti, skromnosti in vsem drugim dobrim lastnosti, pri svojih letih (76) ne bo imel moči za večje, prepotrebne spremembe v Cerkvi, niti, da bi ukrotil vatikanske jastrebe, ki jih ni malo. Mislim, da bi v Vatikanu morali sprejeti zakon (škoda, da tega ni storil že Benedikt XVI), da za papeža ne more biti izvoljen človek, starejši od 60 let. Ali pa je vatikanski kuriji všeč, da so za papeže starčki, zelo verjetno. Malo me tolaži, ker je novo papež jezuit, saj v ta red menda vstopajo samo zelo pametni in inteligentni ljudje.

Kakor koli, sv. Očetu želim božjega blagoslova, trdnega zdravja in srečne roke pri izbiri najbližjih sodelavcev.

Za Slovence bo mnogo bolj, kot papež usodna nova vlada, ki smo, jo dobili istega dne. Zaradi “poštenja” postavljena nova vlada, je s korubcijo veliko bolj okužena, kot je bila stara. Poleg tega je mandatarka popolnoma neizkušena, izbor njenih ministrov, pa po sili razmer (saj nihče od strokovnjakov ni hotel vstopiti v vlado), sigurno najslabši v zgodovini Slovenije. Izjavo bodočega ministra za kmetijstvo, Židana, da je ta vlada najboljša doslej, sem vzela kot slabo šalo, lahko bi to izjavo predlagali za BOB LETA 2013.

Zato je zgoraj izrečena prošnja, o Bog, zelo iskrena. Ne zapusti nas v težkih časih, ki prihajajo, usmili se nas, saj smo se že dovolj spokorili za vse neumnosti , ki jih počnemo, daj nam razumnosti (na volitvah), da se bomo znali pametno odločati .

AMEN!

babica

12775
AVTOR BABICA

14.05.2015 @ 18:19 | Uredi

Dve leti po tem ko sem napisala zgornji blog, lahko povem posledice zgoraj opisanih dogodkov.

Papež se je dobro umestil v dogodke Rima in sveta. Mnogo stvari; od preprostih, da je ohranil svojo preprostost, zavrnil bivanje v elitnih prostorih Vatikana, s trdo roko začel čistiti korubcijo v svoji okolici, svetovnim veljakom jasno povedal, kaj delajo narobe itd……… Do tega, da se zelo trudi za prenovo Cerkve in družine, skratka je veliko presenečenje, od starega moža nikakor nismo toliko pričakovali.
HVALA TI ZANJ DOBRI BOG !!!

Vlada, ki je bila najslabša v zgodovini Slovenije je padla že po 11 mesecih, pustila nam je par milijard več dolgov in splošni razsul.
JA, TO POKORO SMO ZASLUŽILI s svoj naivnosto !

Lahko noč
babica.

NADALJEVANJE.

Kaj se je dogajalo v obdobju od 14.5.2013 do 11 8, 2018 ???
Po padcu kratkotrajne vlade, prve in edine ženske predsednice v zgodovini Slovenije, Bratuškove, smo šli na predčasne volitve. Kak mesec pred volitvami pa se je v orbito Slovenije ,kot ptič feniks, izstrelil Miro Cerar. Dr. Miro Cerar je bil v kratkem obstoju Slovenije za “zihr” najvišja moralna avtoriteta. Zmeraj in povsod nam je pridigal o morali, etiki, enakosti in podobnih superrelativih. Že nekaj let je bil pravni svetovalec parlamenta itd……… Mesto mandatarja so mu ponujali že pred nastopom Alenke Bratušek, vendar je takrat to ZAVRNIL. Sedaj pa je z levo roko je ustanovil lastno stranko, vanjo je novačil vse kar se mu je ponudilo, od starih mačkov, ki so menjali stranke kot umazano perila, do popolnih novincev. Temu primeren je bil tudi izbor njegovih poslancev za parlament. Ljudje so kot hipnotizirani drli za njim (priznati moram, da sem tudi jaz v svoji naivnosti za trenutek verjela, da mu bo uspelo, vendar me je moja stara pamet obvarovala, da ga nisem volila ). Izvoljen je bil z veliko večino (35 poslancev), vslet tega je bil takoj potrjen za VLADARJA. Potem so se pa začeli problemi, z veliko težavo je spravil skupaj vlado, saj so vsi strokovnjaki vnaprej vedeli koliko možnosti ima, novinec v politiki, za dobro vladanje in v vladi nihče ni hotel sodelovati. Zato je bila njegova vlada pravo sračje gnezdo nesposobnih osebkov (edina izjema je bil g. Mramor, finančni minister, ki pa je zaradi korupcije v preteklosti odstopil že sredi mandata). Tudi koalicijska partnerja, SD in DESUS, sta bili bolj pripravljeni metati polena pod noge, kot sodelovati v vladi. Cerarjeva morala in etika se je vse bolj rušila in se spreminjala v čisto nasprotje. Ko je dober mesec pred rednimi volitvami zadnji žebelj v krsto njegove vlade zabilo US sodišče, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru in zahtevalo njegovo ponovitev, istočasno pa so sindikati grozili s splošno stavko, s je Cerar umaknil tako, da je brez soglasji partneric razglasil odstop vlade in se rešil pred popolnim bankrotom, reševanje teh problemov pa prepustil novi vladi.

Kakšna je zapuščina najbolj MORALNO–ETIČNEGA predsednika v zgodovini Slovenije ;
Zdravstvo je v razsulu (Cerar je kljub trikratni interpelaciji proti ministrici za zdravje, go. Kolarc ubranil in obvaroval). Korupcija se povečuje, največ jo je prav v zdravstvu. Vedno več ljudi je pod pragom revščine, srednjega sloja ljudi skoraj ni več. Sindikati so na preži, kakor hitro bomo dobili novo vlado, bodo zopet napadli itd…………….. Skratka vse je ena velika MIZERIJA !!!

iN KAJ SE NAM OBETA ??? Bojim se, da nič dobrega. Predčasne volitve, ki smo jih imeli 3 junija , niso prinesle rešitve. Čeprav je SDS dobila veliko večino na volitvah, so se vse manjše stranke (razen NSi), podprte z večino vseh medijev, spravile skupaj v boju proti Janši, zato Janša ni mogel sestaviti vlade. Sedaj jo sestavlja in kot zgleda jo bo tudi sestavil Kamniški župan Marjan Šarec. Torej bomo z novo vlado prišli iz dežja pod kap. Zopet bomo dobili za mandatarja novinca v politiki, ki še izobrazbe nima (samo srednjo šolo). Poleg tega bo vlada sestavljena iz petih strank+levice, ki bo istočasno v opoziciji in vladi, kar skoraj za gotovo onemogoča dobro vladanje. RAZUMI KDOR MORE !!!
Vse zgoraj napisano je ŠIBA BOŽJA za NEUMNE SLOVENCE!!!

  • Share/Bookmark

BABICA SE VRAČA .

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 08:32 dne 11.08.2018

BABICA SE VRAČA.

HOJLA,babica je še vedno živa. Res fizično bolj omejena, kot pred leti, ko sem nehala pisati svoj blog, duševno pa še dovolj bistra, da bi lahko še pisala.

Ko sem danes prebirala svoje stare zapiske, sem, kar malce nečimerno ugotovila da niso slabi in se odločila, da bi še kaj napisala. Torej vabim vse tiste, ki ste me včasih brali, da se mi zopet pridružite.

Čas tako hitro beži, vedno hitreje, manj kot ga ima človek pred seboj hitreje odteka. Zato je škoda, da lepa doživetja in manj lepa, ali celo težka gredo v pozabo . Sigurno bo prišel tudi čas, ko ne bom mogla več pisati, lahko bom pa še napisano prebirala. Zato pogumno na DELO !!!
Lepo vas pozdravlja
babica.

  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Politika — babica 11:15 dne 24.10.2013

MOŽ, KI SEJE PRAZNE BESEDE !

Pred časom je novinar Stanislav Kovač v svoji kolumni v FINANCAH,  precej polemično pisal o ekonomistu dr, Mencingerju. Sledil je takojšen, aroganten odgovor g, Mencingerja in, verjeli ali ne, IZGON Kovača s Financ, Takšna je trenutno novinarska neodvisnost in svoboda govora v naši ljubi Sloveniji.

Med drugim Kovač pravi, da bi bilo potrebno ekonomista  dr. Mencingerja postaviti pred sodišče, zaradi napačnih predvidevanj in nasvetov, ki jih je dajal vladajočim, ti pa so jih upoštevali. Tako je posredno kriv za trenutno porazno stanje v Sloveniji.  Sem popolnoma istega mnenja.  ZAKAJ ???

Dr. Mencinger se je začel v javnosti pojavljati takoj po osamosvojitvi. Eno leto  je bil celo podpredsednik prve slovenske vlade.   Videti  je bil tako pameten, za vsako stvar je vedel odgovor, ki ga je povedal tako prepričljivo, da si mu moral verjeti. Ko sta, po enem letu, istočasno z g. Kranjcem, (ki se mi tudi zdel zelo sposoben), izstopila iz vlade, sem pričakovala, da se bo vlada krepko zamajala Zgodilo se ni nič, Peterle je na njuni mesti postavil druge ljudi in vse je nemoteno teklo dalje. G. Krajnc se je po tistem umaknil z javnost, Mencinger pa je ostal še kako aktiven.Kar naprej se je sprehajal po vseh ekranih, sodeloval na raznih okroglih mizah in soočenjih. Povsod je suvereno,  z 100 % sigurnostjo oznanjal svoje mnenje, ki se je pozneje izkazalo za popolnoma zgrešeno (certifikati,državna srebrnina, državni interes, neškodljivost tajkunov itd….). Ljudje ,tudi preprosti (naprimer jaz, ki sem neizobražena hribovska kmetica), smo ga kmalu spregledali, mediji pa ne, še kar naprej so ga vlačili na sceno  ( v zadnjem času malo manj).

In kdo je dr. Mencinger ? Ima kopico zvenečih naslovov in pomembnih titul, njegovega, dela ne morem ocenjevati, ker ga premalo poznam, za tista dva mandati, ki ju je prevedril, kod dekan LJUBLJANSKE UNIVERZA , bi pa lahko rekla, da  sta bila več, ali manj samo dobra podlaga za pokojnino. Vsekakor je pa čas, da se umakne v pokoj in da prostor mladim.

Dr. Kranjca smo pa spregledali  šele, ko se je iz pokoja vrnil in “žrtvoval” za Slovenijo ,tako, da je postal guverner BS.  Kot guverner je odpovedal na celi črti, kot pika na i  je bila pa še nagrada ( plačan, neporabljen dopust) ki si ga je dal izplačati ob odhodu (približno 16.000 €, skoraj moja triletna “penzija).

Lepo vas pozdravlja, danes precej pikra  babica!!!

finance.si/8348690/Public-Enemy-Veleškodljivca-Jožeta-Mencingerja-pred-sodišče


  • Share/Bookmark

Zapisano pod: Življenjske zadeve — babica 02:32 dne 24.10.2013

 

                          Vsi smo lahko misijonarji.

 

        V spomin na bivšega župnika, ki je sedaj že pri svojih zamorčkih na Madagaskarju in v dopolnilo k pridigi našega župnika,  na misijonsko nedeljo, bi vam rada povedala kako smo lahko misijonarji tudi tisti, ki smo zaradi bolezni ali starosti omejeni na svoje domove. G. župnik je v pridigi omenil molitev in botrstvo, pa bi poskusila malo bolj na drobno pojasniti, kaj to dvoje predstavlja.

 

MOLITEV;  poleg navadne molitve v Sloveniji obstoja tudi molitvena zveza za misijone. Če se priključiš tej zvezi te vpišejo v poseben register rednih molivcev . Kakšne dolžnosti in koristi imaš če se včlaniš v to zvezo?

 Dolžnosti so minimalne; vsak dan si dolžan zmoliti eno desetko rožnega venca, (seveda je bolje če zmoliš več), to je dobrih pet minut časa.

 Koristi je več; ob vpisu dobiš člansko izkaznico in zelo lep rožni venec, šestkrat letno dobiš brezplačno revijo MISIJONSKA OBZORJA, Vsako leto imajo molivci nekje v Sloveniji shod, na katerega osebno vabijo vse člane.  Pa še duhovne koristi; občutek, da delaš nekaj dobrega, obveza, da redno moliš, (saj vsi vemo kako lahko se pozabi moliti) in še občutek, da si član neke skupnosti, kar zmanjšuje osamljenost.

 

BOTERSTVO, ali posvojitev na daljavo; to je obveza, da boš za  otroka v tretjem svetu plačeval stroške šolanja,  (zaželjeno, ne pa nujno je,  da plačuješ štiri leta). Stroški tega šolanja so trenutno 21 € mesečno, ali  252 €  letno. To je drobiž, če pomislim koliko nas stane naše „brezplačno“ šolanje otrok.   Od otroka za katerega plačuješ šolnino dobiš rojstne podatke in sliko, pozneje te pa obveščajo o učnem uspehu.  Lep je občutek, da s tem malim darom omogočiš vsaj eni družini do boljšega življenja.

 

Kaj je treba storiti, da postaneš misijonar;  samo pokličeš na Misijonsko središče v Ljubljani, telefon 01/300, 59, 50,  poveš svoje želje, ostalo bodo pa vse uredili sami.

 

Jaz sem članica te molitvene zveze že nekaj let. Želim da bi  se vas čim več odločilo za misijonarje.

 

                                                                                                                           Babica.

  • Share/Bookmark

SLOVENIJA V PROSTEM PADU…………………..

Zapisano pod: Politika — babica 11:20 dne 30.08.2013

       V Sloveniji se vse ruši ! Vlada pleše okrog sama sebe, kot omotična muha. Razna omrežja hlastajo za zadnjimi ostanki premoženja, ki bi se ga še dalo ukrasti. Cerkev, kot zadnja avtoriteta morale, se ob pomoči Vatikana stresa prav do korenin. Mali ljudje, “raja”, pa seštevamo cente, razmišljamo, kje še kaj privarčevati, da bomo zlezli preko celega meseca. Vlada samo še proučuje kje in komu bo še kaj vzela, da bo proračun ostal še dovolj polna za vse tiste, ki so prisesanini nanj. Seveda smo na udaru najšibkejši, nekaj zato, ker smo tako preobremenjeni z srbjo, kako preživeti, da nam še na misel ne pride kak upor, še več pa zato ker smo v veliki večini in se od naše revščine še največ nabere. 

     Mislim, da je vse skupaj res brezupno. Če vlada pade, kar se sedaj ugiba, bomo samo še na slabšem. Ko je padla Janševa vlada smo iz upanja, da se bomo začeli počasi pobirati, zdrknili prek zadnjega praga, če pade ta vlada  bomo dokončno  zgrmeli v prepad.

 Ali pa je morda prav to rešitev. Dr. Romovš pravi;  KADAR NEKA STVAR DOSEŽE SVOJE DNO, SE ZRUŠI SAMA VASE, ZAČNE TROHNETI IN IZ  HUMUSA ZRASTEJO SPET ZDRAVI ORGANIZMI..!  To velja tako za DRŽAVO, kot za CERKEV !

ZATO UPAJMO ŠE NAPREJ !

Pregovor pravi; VELIKA SILA KOLA L0MI !!!

Pozdrav.

              zaskrbljena babica.

  • Share/Bookmark

SPOMINI.

Zapisano pod: Spomini — babica 23:29 dne 7.06.2013

Sinoči sem brskala po starih papirjih in pod roke mi je prišla tale pesem, ki jo je moja starejša hčerka, takrat še gimnazijka, recitirala za kulturni praznik 8 februar leta 1982.

Pomlad je čudež, v čar otroštva pomlajeni čas.

Po dolgi, dolgi smrti, po zaledeneli zimski krsti,

po zaprtosti pod mrzli belim prtom:

svetloba se vrača v svet!  Sneženi mož koprni pod prvimi toplimi prsti…

Najprej nestrpno čakanje rojstva novega časa

-Začetek novega štetja je blaznost prvega cvetja.-

Nato boleče prebujanje čutov iz plaščev mraza.

-Vrtoglava je pot od bele tišine do ptičjega petja.-

Končno dar in rana, da sem.  Da si.  Da drevo je.

Da drevo je in nam govori, da smo listja,cvetja, sadje…

Da smo.  Jaz, ki si,ti, ki sem in drevo, ki smo. Ljudje.

Med bogastvom barv in zvokov,  začudeni tatje:

Vsako polje je čudež, ki se polni z življenjem žit!

Vsaka rastlina je čudež, vulkan življenja, lava barv in vonjav!

Res, vsak cvetje svetovna prestolnica, krona ploda!

Vsak list je čudež,ki skozenj dirja tisoč zelenih konjev!

Vsak žarek, je čudež, kopje svetega Jurija, ognjena sla!

Vsak sončni vzhod je čudež, sonce, ki vzhaja kot kvas!

Čudež so potoki barv, reka svetlobe, morje neba!

Čudež je mesečina, nestvarna jasnina nočnih jas.

Vsako jabolko je čudež, sočno sonce za tečne ose.

Ptice  na telegrafski žicah so čudež, žive note.

Dež je čudež. Dolina je čudež, jutranje jezero rose.

Vsak trenutek je čudež, kavalir, ki prihaja pote.

Ti si čudež,na stežaj odprta vrata telesa.

Ti si čudež, koža odklenjena iz zimske školjke.

O kako sem tvoj in svoj in znoj v naročju plesa !

Ti si čudež, čisti zdaj pod zelenečo starostjo oljke.

Čudim se tebi darovalki pretresljive mehkobe.

Čudim se sebi, nag in nor, prestreljen od sončnega kopja!

Čudim se pomladi, svetemu Juriju, vitezu Svetlobe!

Čudim se boleči lepoti sveta, kot pijan od opija!

Vsak oblak je čudež, ki bežeče razširja obzorje.

Vsak sončno zahod je čudež in magičnega ahata.

Vse vsemirje je en sam čudež! Pod indigom večerne zarje

zapisujem ta čudež neba,  A štiri formata.

Dekle je pesem povedala zelo lepo in čutstveno, vendar se je zaradi tolikokrat ponovljene besede ČUDEŽ  in kar dvakrat omenjenega svetega Jurija začutil nemir v dvorani, kot bi nek mrzel veter šel preko ljudi. Aplavz je bil zelo medel,. Moški, ki je sedal dve vrsti pred menoj je rekel, zelo zaničljivo,  proti sosedu “TI SI SAMA EN ČUDEŽ…”  Mimogrede, danes je ta mož eden najbolj  ”pobožnih” faranov. Ve  nabito polni dvorani je bilo verjetno 90 %  ljudi, ki smo redno obiskovali nedeljsko sv. mašo. Vendar po štiridesetletni socialistični vzgoji smo imeli tako močno v sebe vgrajeno prepričanje, da vse kar le malo zadiši po veri ne sme pokukati v javni prostor.

Strokovno oceno te recitacije je pa naslednji dan dal naš šolski ravnatelj, ateist, ki je rekel mojo mlajši hčerki “najlepša na proslavi je bila pesem, ki jo je povedala tvoja sestra”.

TE SPOMINE SEM NAPISALA ZATO, DA BI SE  ZAVEDELI, DANES KO LAHKO BREZ KAZNI PO SPLETIH IN ULICAH ZMERJAMO VSE, OD PREDSEDNIKA DRŽAVE,  DO ŠKOFA, KAKO SMO ŽIVELI V TISTIH “ZLATIH” ČASIH, KI JIH MNOGI, ŠE DANES  TAKO ZELO POGREŠAJO.

babica.

  • Share/Bookmark