Babičin blog

…spletni dnevnik ene babice

MOJA SLOVENIJA.

Zapisano pod: Spomini — babica 18:32 dne 25.06.2009

Bil je večer pred osemnajstimi leti. Vsa družina je bila zbrana pred televizorjem. Pravkar se je začela slovesnost ob razglasitvi samostojnosti. Zastava, SLOVENSKA zastava, se je počasi dvigala kvišku, dokler ni na vrhu droga veselo zaplapolala. Bil je čudovit občutek, srce je hitreje bilo, v oči so silile solze. Zastava pa je  plapolala vrh droga, kot obet lepše, bolj svobodne prihodnosti. Sledila je proslava z govori in glasbo. Vse je bilo pravljično lepo.

A že par ur za tem, so se na ekranu pojavile drugačne slike. Po cestah so lomastile železne pošasti in trle pod seboj, avtomobile, tovornjake in traktorje, ki so jih ljudje zapeljali na cesto, da bi jim zaprli pot. GROZA!

Ura je bila že čez polnoč, ko je pozvonil telefon. “Le kdo je tako pozen”, se vprašam. Oglasi se ženski glas in zahteva mlajšega sina. Povem ji, da je v Ljubljani, ker ima za opraviti  še nekaj izpitov. Hoče njegov naslov in istočasno pove, da kliče z vojnega odseka. Spreleti me misel, da bi ji ne povedala pravega naslova. Pa me vest takoj ukori, če ste se odločili za samostojnost, sedaj nosite posledice. Povem ji naslov. Potem se je začel najdaljši dan v mojem življenju. O kakem spancu ni bilo govora, noč sem predremala pred televizorjem.. Naslednji dan sem omotična tavala okrog. Naredila sem samo najnujneše, pri živini in za silo nahranila družino. Po televiziji sem lovila nanovejše vesti in neprestano razmišljala kje je sin. Pred očmi so se mi prikazovali najhujši scenariji. Proti večeru  je sin prišel domov. Očitno se jim ni dalo, da bi ga iskali po Ljubljani. Kamen se mi je odvalil od srca. Naslednji dan se je javil na vojni odsek, rekli so mu, da ga trenutno ne rabijo in naj čaka doma, če ga bodo potrebovali. Hvala Bogu, se je vojna končala prej, kot so ga potrebovali.

Ko sem kasneje razmišljala o tem, sem bila hvaležna za to preiskušnjo. Po tem dogodku, sem mnogo globje razumela bolečino in strah slovenskih mater in žena, ki so leta in leta čakale in trepetale za svoje drage, ko so se morali potikati po raznih bojiščih in zaporih, a jih niso dočakale.

In še nekaj mi je ostalo od tistih težkih dni, desetdnevne vojne,ko smo se bali najhujšega, molili, plačevali sv. maše itd…………. Naša mlada država mi je postala zelo dragocena in ljuba. Saj ni vse tako lepo, kot smo sanjali takrat, ko je  prvič zavihrala slovenska zastava. V osemnajstih letih, nove države, se je v Sloveniji zgodilo mnogo grdega, mnogo krivic. Nešteto pijavk se je prisesalo na telo mlade države. Vendar trdno upam, da se bodo prej prenažrle in po zakonu narave, odpadle in poginile, kot jo bodo zares ogrožale. Zrasli bodo novi, mladi rodovi,ki ne bodo skeptični, kot so današnji kristjani, (pusti politiko, ker je k….), in ne zmeneta, kot so današnji politiki, ( več resnic, to ni laž, pač pa napaka itd….). Z njihovo pomočjo boš ti moja Slovenija, ki si danes polnoletna, prebolela vse otroške bolezni, postala krepka mlada žena in topla mati vseh Slovencev.

ZATO VSE NAJBOLJŠE MOJA SLOVENIJA !

babica.

 

  • Share/Bookmark

FANTKI

Zapisano pod: Politika — babica 19:49 dne 17.06.2009

Ko gledam naše politike, ki se samovšečno nstavljajo kameram, mi večkra pridejo pred oči, taki, kot so bili, ko jih je kamera posnela nepripravljene.

Živo vidim g. Jelka Kacina, tistega dalnega leta 1994, ko je bil izvoljen za  obrabnega ministra.   Šel je preko parlamenta proti mizici, kjer naj bi prisegel, na obrazu je imel tak izraz sreče, prave  blaženosti,  izgledal je, kot fantek, ki mu je Miklavž pravkar prines že dolgo zaželeno igračo. Ko je pred dvema letoma izročal LDS, lepi Katarinci, je izgledal, kot pubertetnik, katerega je mama pravkar ozmerjala in mu rekla, da ni za nobeno rabo.

Lani jeseni, ko so povedali, da je SD zmagala na parlamentarnih volitvah, (z 12.000 glasovi), je Borut Pahor izgledal, kot prestrašen deček, ki so mu ukazali nekam iti, pa se te poti hudo boji. Letos, ko smo čakali na rezultate  predčasnih evropskih volitev, je bil Pahor videti, kot fant, ki pod oknom, svoje drage čaka, da mu bo vrgla šopek. Ona mu pa namesto šopka zlije na glavo vedro vode. Razočaranja ni mogel skriti.

Tisti večer, ko so novinarji prvič obelodanili bogastvo ministra Golobiča, je ta vehemento trdil, da je to laž. Nasledji dan, ko je že vedel, da imajo novinarji nezpodbitne dokaze o tem, je skrušen priznal, da je lagal in se opravičeval. Zgledal je, kot fantek, ki se je polulal v hlače in se boji, da jih bo dobil po zadnjici. Bil je tako “bogi”, da se je zasmilil vesoljni Sloveniji. “Oče naroda” ga je takoj poujčkal, predsednik vlade, pobožal, vsi njegovi, mu zagotovili, da to ni nič hudega, mala “pomotica”. Slovenceljni, (po ga.Makarovič), smo ga volili in naš neupogljivi Stalin, (po Žižku), gre nevstavljivo naprej.

SLOVENIJA PA NAZAJ !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

babica

 

 

 

 

 

 

  • Share/Bookmark

VOLITVE

Zapisano pod: Politika — babica 00:00 dne 11.06.2009

V teh dneh, ko se na vseh nivojih, na dolgo in široko analizirajo in komentirajo volitve v evropski parlament, mi je prišlo na misel; zakaj ne bi tudi ena babica  napisala komentar?

Kdo je zmagovalec nedeljskih volitev?  V procentih je močno zmagala desnica, kljub temu pa je, po “višji matematiki”, ki neizobraženi babici in še marsikomu drugemu ni razumljiva, več mandatov dobila levica.

 Bolj kot to, se mi zdi pomebno, da se je slovensko volilno telo postavilo nazaj v realne okvirje. Lanske parlamentarne volitve so bile izvedene, tako rekoč, v izrednih razmerah, na katere so se volilci močno odzvali. Kar spomnimo se; par tednov pred volitvami so naši bogataši, (danes jim je verjetno žal), preko svojih medijev nagnali na okope vso številno novinarsko srenjo,  kjer so morali kar naprej  netiti in razpihovati nove in nove spore;  “Visoka” politika, (Kučan, Jankovič, forum 21) so povzdignili svoj glas, ohranimo demokracijo. In zgodile so se nam:

- lažniva afera PATRIJA,

- ubogi upokojenci in delavci, z nizkimi plačami, ki dobesedno umirajo od lakote, (sedaj po osmih mesecih,  ko smo te skupine ljudi, v veliko večjih težavah, kot takrat, nas nihče več ne omenja),

- sindikati grozijo z ulico, danes ko je že toliko brezposelnih, molčijo,

 -sodniki izvajajo čudežno belo stavko, (z enakimi plačami in nagradami),dosegajo višje delovne uspehe, kot kadar ni stavke, (objavljeno včeraj,

– trgovci neupravičeno dražijo živila in posledično višajo inflacijo itd……… 

Skrata, ljudje so se zavedali, da se gre, za biti, ali ne biti. Zato so se ta desni združili oikrog SDS, ta levi pa okrog SD. Posledica tega je bila, da je NSI izpadla iz parlamenta, da so SLS, LDS in ZARES komajda prestopili prag parlamenta. In zgodila se je “velika” zmaga, vredna 12.000 glasov.

Po nedeljskih volitvah se je vse postavilo na pravo mesto:

- SDS močno vodi, zaradi slabega vladanja levice, ima realno možnost, da zmaga na prihodnih parlamentarnih volitvah.

-SD bo zaradi tega, ker je v vladi in rivalstva v lastnih vrstah, ter koaliciji, še precej izgubila in nikoli več ponovila uspeha iz leta 2008.

- NSI se bo vrnila v prlament, s približno 10%,, kot jih je imela prej.

- SLS se bo okrepila že na lokalnih volitvah,( ker ima mnogo poštenih članov, ki bodo kandidirali za župane), nekaj kredibilnosti ji bo vrnil tudi novi predsednik, ki se mi zdi pošten in sposoben človek.

- LDS bo ostala približno v sedanjih okvirjih.

-ZARES bo začela hirati, če ne bo dobila boljšega predsednika.

-DeSUS  bo nazadoval, saj upam, da bodo upokojenci le dojeli, da se g. Erjavec briga za nas samo tri mesece pred volitvami.

-Jelinčič, večni mladenič bo ostal na isti poziciji, enako močan.

Še nekaj besed o nizki udeležbi na volitvah.  V četrtek 4. 6. 09. sem  na POP TV, gledala TRENJA, ( gleda jih vesoljna Slovenija).  Proti koncu oddaje so pokazali bajne plače, privilegije in razkošje, ki ga uživajo  evropski poslanci. Ko  sem, skozi tistih par stotakov svoje “penzije”, gledala njihove plače me je popadla jeza in padal je sklep, ne grem volit.  Najbrž nisem bila edina. Vem, da to ni pametno, je pa trenutno edini način protesta.

babica

  • Share/Bookmark