Babičin blog

…spletni dnevnik ene babice

PET LET POZNEJE.

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 16:45 dne 24.08.2018

Svoj blog sem, z velikim navdušenjem, začela pisati v začetku leta 2009. Sprva sem prispevke pisala enkrat tedensko, pozneje so bili presledki vedno večji, po štirih letih sem se pa naveličala in sklenila, da začasno prekinem z pisanjem. Ta prekinitev se je spremenila v pet let.

In kaj se je zgodilo v teh petih letih ? Prav za prav NIČ ! Pet let sem starejša in temu primerno bolj obremenjena s fizičnimi težavami. Kar veliko mojih vrstnic in vrstnikov je že prestopilo prag večnosti, zato se moj svet ožji in postaja samoten. Moji otroci, ki se drug za drugim srečujejo z Abraham, so zavzeti s delom in skrbjo za svoje otroke, zato se zelo pazim, da jih ne bi obremenjevala še jaz, s svojimi potrebami. Vnuki (16 jih imam), neverjetno hitro odraščajo (občutek imam, da veliko hitreje kot so moji otroci) in odhajajo na svoje. Čas vedno hitreje odteka vsako leto je krajše in tista meja, ki jo prestopiš samo enkrat, BLIŽJA ! Tega prestopa si še ne želim, vendar včasih ko so težave večje me kar zamika. Trenutno je prijetnih stvari v mojem življenju še več. kot težav, zato bi bila hvaležna, če bi mi bilo podarjenih še kakih pet let !

Vendar; KAKOR JE BOŽJA VOLJA !!!
Lahko noč
babica.

  • Share/Bookmark

ZGODOVINA SE PONAVLJA

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 08:07 dne 15.08.2018

BOG POMAGAJ NAM !
Zapisano pod: Politika — babica 10:44 dne 15.03.2013 Uredi

Usodnega 13. 3. 2013 smo dobili starega papeža in “otročjo” vlado. Oboje nam nakazuje mračno prihodnost.

Sv. Oče kljub dobrosrčnosti, skromnosti in vsem drugim dobrim lastnosti, pri svojih letih (76) ne bo imel moči za večje, prepotrebne spremembe v Cerkvi, niti, da bi ukrotil vatikanske jastrebe, ki jih ni malo. Mislim, da bi v Vatikanu morali sprejeti zakon (škoda, da tega ni storil že Benedikt XVI), da za papeža ne more biti izvoljen človek, starejši od 60 let. Ali pa je vatikanski kuriji všeč, da so za papeže starčki, zelo verjetno. Malo me tolaži, ker je novo papež jezuit, saj v ta red menda vstopajo samo zelo pametni in inteligentni ljudje.

Kakor koli, sv. Očetu želim božjega blagoslova, trdnega zdravja in srečne roke pri izbiri najbližjih sodelavcev.

Za Slovence bo mnogo bolj, kot papež usodna nova vlada, ki smo, jo dobili istega dne. Zaradi “poštenja” postavljena nova vlada, je s korubcijo veliko bolj okužena, kot je bila stara. Poleg tega je mandatarka popolnoma neizkušena, izbor njenih ministrov, pa po sili razmer (saj nihče od strokovnjakov ni hotel vstopiti v vlado), sigurno najslabši v zgodovini Slovenije. Izjavo bodočega ministra za kmetijstvo, Židana, da je ta vlada najboljša doslej, sem vzela kot slabo šalo, lahko bi to izjavo predlagali za BOB LETA 2013.

Zato je zgoraj izrečena prošnja, o Bog, zelo iskrena. Ne zapusti nas v težkih časih, ki prihajajo, usmili se nas, saj smo se že dovolj spokorili za vse neumnosti , ki jih počnemo, daj nam razumnosti (na volitvah), da se bomo znali pametno odločati .

AMEN!

babica

12775
AVTOR BABICA

14.05.2015 @ 18:19 | Uredi

Dve leti po tem ko sem napisala zgornji blog, lahko povem posledice zgoraj opisanih dogodkov.

Papež se je dobro umestil v dogodke Rima in sveta. Mnogo stvari; od preprostih, da je ohranil svojo preprostost, zavrnil bivanje v elitnih prostorih Vatikana, s trdo roko začel čistiti korubcijo v svoji okolici, svetovnim veljakom jasno povedal, kaj delajo narobe itd……… Do tega, da se zelo trudi za prenovo Cerkve in družine, skratka je veliko presenečenje, od starega moža nikakor nismo toliko pričakovali.
HVALA TI ZANJ DOBRI BOG !!!

Vlada, ki je bila najslabša v zgodovini Slovenije je padla že po 11 mesecih, pustila nam je par milijard več dolgov in splošni razsul.
JA, TO POKORO SMO ZASLUŽILI s svoj naivnosto !

Lahko noč
babica.

NADALJEVANJE.

Kaj se je dogajalo v obdobju od 14.5.2013 do 11 8, 2018 ???
Po padcu kratkotrajne vlade, prve in edine ženske predsednice v zgodovini Slovenije, Bratuškove, smo šli na predčasne volitve. Kak mesec pred volitvami pa se je v orbito Slovenije ,kot ptič feniks, izstrelil Miro Cerar. Dr. Miro Cerar je bil v kratkem obstoju Slovenije za “zihr” najvišja moralna avtoriteta. Zmeraj in povsod nam je pridigal o morali, etiki, enakosti in podobnih superrelativih. Že nekaj let je bil pravni svetovalec parlamenta itd……… Mesto mandatarja so mu ponujali že pred nastopom Alenke Bratušek, vendar je takrat to ZAVRNIL. Sedaj pa je z levo roko je ustanovil lastno stranko, vanjo je novačil vse kar se mu je ponudilo, od starih mačkov, ki so menjali stranke kot umazano perila, do popolnih novincev. Temu primeren je bil tudi izbor njegovih poslancev za parlament. Ljudje so kot hipnotizirani drli za njim (priznati moram, da sem tudi jaz v svoji naivnosti za trenutek verjela, da mu bo uspelo, vendar me je moja stara pamet obvarovala, da ga nisem volila ). Izvoljen je bil z veliko večino (35 poslancev), vslet tega je bil takoj potrjen za VLADARJA. Potem so se pa začeli problemi, z veliko težavo je spravil skupaj vlado, saj so vsi strokovnjaki vnaprej vedeli koliko možnosti ima, novinec v politiki, za dobro vladanje in v vladi nihče ni hotel sodelovati. Zato je bila njegova vlada pravo sračje gnezdo nesposobnih osebkov (edina izjema je bil g. Mramor, finančni minister, ki pa je zaradi korupcije v preteklosti odstopil že sredi mandata). Tudi koalicijska partnerja, SD in DESUS, sta bili bolj pripravljeni metati polena pod noge, kot sodelovati v vladi. Cerarjeva morala in etika se je vse bolj rušila in se spreminjala v čisto nasprotje. Ko je dober mesec pred rednimi volitvami zadnji žebelj v krsto njegove vlade zabilo US sodišče, ki je razveljavilo referendum o drugem tiru in zahtevalo njegovo ponovitev, istočasno pa so sindikati grozili s splošno stavko, s je Cerar umaknil tako, da je brez soglasji partneric razglasil odstop vlade in se rešil pred popolnim bankrotom, reševanje teh problemov pa prepustil novi vladi.

Kakšna je zapuščina najbolj MORALNO–ETIČNEGA predsednika v zgodovini Slovenije ;
Zdravstvo je v razsulu (Cerar je kljub trikratni interpelaciji proti ministrici za zdravje, go. Kolarc ubranil in obvaroval). Korupcija se povečuje, največ jo je prav v zdravstvu. Vedno več ljudi je pod pragom revščine, srednjega sloja ljudi skoraj ni več. Sindikati so na preži, kakor hitro bomo dobili novo vlado, bodo zopet napadli itd…………….. Skratka vse je ena velika MIZERIJA !!!

iN KAJ SE NAM OBETA ??? Bojim se, da nič dobrega. Predčasne volitve, ki smo jih imeli 3 junija , niso prinesle rešitve. Čeprav je SDS dobila veliko večino na volitvah, so se vse manjše stranke (razen NSi), podprte z večino vseh medijev, spravile skupaj v boju proti Janši, zato Janša ni mogel sestaviti vlade. Sedaj jo sestavlja in kot zgleda jo bo tudi sestavil Kamniški župan Marjan Šarec. Torej bomo z novo vlado prišli iz dežja pod kap. Zopet bomo dobili za mandatarja novinca v politiki, ki še izobrazbe nima (samo srednjo šolo). Poleg tega bo vlada sestavljena iz petih strank+levice, ki bo istočasno v opoziciji in vladi, kar skoraj za gotovo onemogoča dobro vladanje. RAZUMI KDOR MORE !!!
Vse zgoraj napisano je ŠIBA BOŽJA za NEUMNE SLOVENCE!!!

  • Share/Bookmark

BABICA SE VRAČA .

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 08:32 dne 11.08.2018

BABICA SE VRAČA.

HOJLA,babica je še vedno živa. Res fizično bolj omejena, kot pred leti, ko sem nehala pisati svoj blog, duševno pa še dovolj bistra, da bi lahko še pisala.

Ko sem danes prebirala svoje stare zapiske, sem, kar malce nečimerno ugotovila da niso slabi in se odločila, da bi še kaj napisala. Torej vabim vse tiste, ki ste me včasih brali, da se mi zopet pridružite.

Čas tako hitro beži, vedno hitreje, manj kot ga ima človek pred seboj hitreje odteka. Zato je škoda, da lepa doživetja in manj lepa, ali celo težka gredo v pozabo . Sigurno bo prišel tudi čas, ko ne bom mogla več pisati, lahko bom pa še napisano prebirala. Zato pogumno na DELO !!!
Lepo vas pozdravlja
babica.

  • Share/Bookmark

ŽIVA EVANGELIZACIJA.

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 10:55 dne 19.02.2010

 

      Zadnja leta se veliko govori o novi evangelizaciji. Nimam prilike ocenjevati, ali je ta nova evangelizacija kaj poživila vero, ali ne. Imam pa priliko od blizu opazovati učinke žive evngelizacije.

    Živim v mali župniji, kjer se ljudje poznamo med seboj. Pri nedeljski sv. maši je mlada, lepa učiteljica, zelo lepo prebrala berilo. Vsi vemo kako so otroci v prvih letih šole navežejo na svoje učitljice, zlasti, če so mlade in prijazne. Ko so otroci gledali pred oltarjem svojo ljubo učiteljico, so v svojo podzavest čisto spontano shranili prijazno podobo Cerkve, ki jih bo spremljala skozi življenje in jih vabila nazaj, ko se bodo morda že začeli oddaljevati od nje. Lahko bi se katehet pri verouku zelo trudil, pa jim ne bi mogel dati tako prijazne popotnice za življenje, kot ta učiteljica.

    V župnjiji imam nekaj mladih, fakultetno izobraženih, zakonskih parov, ki imajo lepe zakone, velike družine, radi sodelujejo v župniji in so praktični kristjani, (redno obiskujejo nedeljsko sv. mašo in pogosto pristopajo k sv. obhajilu itd…). Ti mladi ljudje neverjetno potegnejo za seboj ostale župljane. Zakaj tukaj povdarjam izobrazbo? Zato, ker na raznih forumih veliko krat preberem, da vero prakticirajo samo nižje izbraženi ljudje in kmetje, kar pa danes ni več res.

      Imamo župnika, ki zna delati z mladimi. Zato imamo mladinski pevski zbor, mladinsko skupino, ki rada  sodeluje v cerkvi, kljub temu, da je župnjija majhna poleti organizirajo oratorji itd… Skratka župnija je živa, v njej je prijetno živeti.

      Ta akivna navzočnost mladih v župnijah je živa evangelizacija, ki daje garancijo, da bo vera na Slovenskem ostala. 

babica.

 

  • Share/Bookmark

POMLADNE SANJE NEKE BABICE!

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 21:55 dne 19.04.2009

Odšla sem na balkon, da bi v miru zmolila en del rožnega venca. Sonce me je toplo pobožalo, ko sem sedla v fotelj. Prej kot so jagode ene desetke, zdrsele med prsti, je molek padel na tla, ptičji zbor pod balkonom se je spremenil v petje in znašla sem se v nabito polni dvorani, Cankarjevega doma. Na odru je prepeval velik mladinski zbor, med pevci sem opazila nekaj svojih vnukov. Navdušeno so peli našo himno, ZDRAVLJICO, celo, ( ne samo tisto piškavo kitico, ki jo navadno pojejo). Ko so odpeli sta pred mikrofone stopila Borut Pahor in Janez Janša. Pahor je povedal, da je bil zaradi izstopa dveh strank, iz vladne koalicije , prisiljen iskati nove partnerje. Zato sta se odločili največja koalicijska stranka SD in največja opozicijska stranka SDS, da ustanovita veliko koalicijo. Sledil je huronski, četrt ure, dolg aplavz. Potem sta skupaj prebrala program nove koalicije, zbor je zapel še nekaj domoljubnih pesmi in smo se razšli.

Po tem so se začele stvari bliskovito dogajati. Starosta predhodnic SD, Miran Potrč, je preklel Pahorja,  javno je izjavil, da se take, verolomne politike ne gre več in se  upokojil. enako so storili vsi “trdi, stari” člani SD. Podmladek stranke je pri priči izstopil iz stranke in ustanovil novo, poimenovali so se, MLADI STARCI in sveto obljubili, da bodo varovali pridobitve revolucije in spomin na maršala Tita. V stranko SD, so množično začeli vstopati ljudje, ki so doslej trdili, da ji politika ne zanima.

 Za pametnega ministra Gregorja je izvedel ameriški predsednik Obama,(menda ga je nanj opozoril, ministrov srčni prijatelj, Žižek). Povabil ga je v svojo ožjo, delovno ekipo. Minister Gregor je obrisal,prah nehvaležne domovine, s čevljev in takoj odletel v Ameriko. Zaradi tega je kulturna ministrica dobila živčni zlom, v oskrbo jo je moral vzeti dr. Zihar, (hvala Bogu, da ni ostal v politiki in ji je zdaj lahko pomagal). Komaj je letalo z ministrom Gregorjem, izginilo na obzorju, je stranka ZARES, začela razpadati, tako kot pred leti LDS, ko jo je zapustil Drnovšek. 

Lepa Katarinca, je glasno in odločno povedala, da za tako gnilo politiko ne bo zapravljala svoje mladosti. Odprla je modni butik v Ljubljani, kjer skrbi za lep videz “naših” in “vaših” politikov. Po njenem odhodu je stranka LDS dokončno razpadla.

Prijazni Borut je omehčal resnega Janez, resni Janez pa je podprl mehkega Boruta in začela sta uspešno vladati. Najprej sta vrgla na rešeto, ostanek sanjske vlade. Skoraj vse je padlo skozi. Potem sta, iz res strokovnih ljudi, sestavila novo vlado, ki je začela takoj ukrepati. Že pred temi spremembami, zelo aktivna policija, se je še bolj zagnala v delo, v parih mesecih so pridobili nazaj vse pokradeno družbeno premoženje. Davkarija je pobrala vse zaostale davke. Iz vsega tega, so ustanovili sklad za oživitev gospodarstva. Iz tega sklada so dali brez obrestna posojila vsem sposobnim obrtnikom in malim podjetnikom. Najmanjše plače in  pokojnine so zvišali na okroglih 1000 evrov. Potrošnja se je povečala, odpirala so se nova delovna mesta in v kratkem času, brezposelnosti ni bilo več. Ves “ višji sloj”, od poslancev, menažerjev, direktorjev, zdravnikov, sodnikov itd… je ugotovil, da s petkratno slovensko, povprečno plačo, lahko solidno živi in so svoje plače prostovoljno znižali, na to raven. Zavladala je taka blaginja, ljudje so bili tako srečni, da se  niso več kregali, ne tožili, niso več kradli in delali drugih zločinov, celo obolevali niso več. Sodniki so odpravili vse zaostanke, novih zaporov ni bilo treba zidati, čakalnih vrst v bolnišnici ni bilo več. Zdravniki in sestre so  bili prijazni, ker niso bili več pre obremenjeni. Skratka, vse je bilo OK. Le odvetniki niso imeli skoraj nič dela. Le kakih deset, najboljših je obdržalo službo, vsi drugi so morali na zavod za zaposlovanje. Res Slovenija je postala raj pod Triglavom.

Drrrrrrrrrrrrr, se je oglasil hišni zvonec in me prebudil iz čudovitih sanj. Bil je pismonoša, ki je prinesel “penzijo”. Še vsa dremava, sem razočarana vprašala,ko mi je naštel tiste par stotakov, “kaj samo toliko, ali ni tisoč”. Mož se je prizanesljivo nasmehnil, “dajte no babica, ali ste sanjali”.

  • Share/Bookmark

KAKO SMO ČAKALI

Zapisano pod: nekategorizirano — babica 19:29 dne 10.03.2009

Ker se ob odkritju Barbarinega rova, toliko govori o povojnih pobojih, so mi oživeli spomini na tiste čase. Čeprav sem bila takrat še otrok se vsega  dobro spominjam. Zelo smo se razveselili,ko so povedali, da se je vojna končala. A veselje je takoj pregnala skrb. Skoraj pri vsaki drugi hiši smo imeli koga pri domobrancih, po nekod tudi po dva ali tri. Ko smo izvedeli, da so se domobranci umaknili na Koroško, nam je malo odleglo, saj smo vedeli,da so gori Angleži. Groza pa se je začela množiti, ko so se začele širiti govorice, da domobrance vračajo v Slovenijo. Nič določnega se ni dalo izvedeti, samo zla slutnja je plahutala med nami. Ljudje so si šepetaje  pripovedovali novice. Nekateri bolj optimistični so govorili, saj to ne more trajati, prišlji bodo Amerikanci in nas rešili.

Iz naše družine sta bila dva brata pri domobrancih. Ko se je končala vojna je bil starejši je  v bolnišnici, ker je bil pred parimi meseci ranjen.  Oče je bil prepričan,da je tam varen, saj ga ščiti mednarodna konvencija. Kako se je motil! Po osamosvojitvi smo izvedeli, kdaj so ga odpeljali iz bolnišnice, v katero brezno so ga vrgli pa še danes ne vemo. Mlajši pa je prišel domov, namesto, da bi bežal na Koroško. Dva tedna se je doma skrival, potem pa se je šel javit na policijo. Seveda so ga takoj poslali v Šentvid. Ker je bil star šele 17 let in pri Domobrancih samo dva meseca, so ga po treh mesecih spustili domov. Bil je shujšan do kosti-skelet.

Potem smo čakali. Bili smo prepričani, da so naši dragi, nekje na prisilnem delu, ko bodo kazen odslužili jih bodo spustili domov. Tisti, ki so se vrnili, so povedali, samo, da so jih iz Šentvida odvažali s kamioni. Tudi če je kdo kaj več vedel, ni upal povedati. Saj so morali ob izpustu, vsi podpisati, da o tem kar so doživeli v zaporu ne bodo govorili.

Žena, ki je imela ob koncu vojne 28 let in pet otrok, mi je pripovedovala, koliko večerov, ko so otroci zaspali, je slonela na oknu in prisluškovala, da bo zaslišala moževe korake. Več kot dve leti je upala.da se bo vrnil. Plačevali smo maše, za pogrešane. Spominjam se šest letnega fantka, ki je bil pred poukom, z mamo pri maši za očetom in potem celo dopoldne po tihoma jokal v šoli. Neki mož mi je pripovedoval, kako sta z bratcem, (osem in šest let), srečala kmeta, bivšega partizana, pa ju vpraša; “Ali kaj veste kje je vaš ata.” Odgovorita mu, da ne, on pa se  zakrohotal in reče; “Jaz pa vem kje je, v peklu.” Lahko se predstavlate, kakšna travma je bilo to, za otroka.

.

  • Share/Bookmark