Babičin blog

…spletni dnevnik ene babice

POMLAD IN LEPE STVARI !

Zapisano pod: Odnosi — babica 01:20 dne 28.04.2009

Zadnje čase se mi dogajajo same lepe stvari. Ne vem, ali je vzrok za to pomlad, ali recesija, (v slabih časih, so ljudje bolj prijaznji).
Morala sem iti v Ljubljano slikat okostje, zaradi ostroporoze. Za prevoz sem prosila unuka. Precej slabe volje, ker sem morala od doma, sem se vsedla v avto in sva se odpeljala. Pa se je kmalu vse spremenilo. Unuk je tako lepo vozil, tako lepo sva se pogovarjala, da se je zoperni opravek spremenil v lep izlet. Odložil me pred vrati ustanove, kamor sem bila namenjena. Bila so pa vrata, bolj slabo označena in ko sem malo zgubljeno, ogledovala vhod, me prijazno ogovorila lepa, mlada deklica; “Gospa, ali potrebujete pomoč”. Ko sem ji zaupala svojo zadrego, me je peljala prav pred vrata, ki sem jih iskala. Kmalu me je sprejela gospa srednjih let. Bila je tako prijazna, kot, da sem njena rodna babica. Ko sem opravila me je pospremila do vrat in mi želela srečno pot domov. Kako lepo!

Z možem sva, neuspešno iskala nekega obrtnika. Nikjer nikogar, da bi ga vprašala, kje dobiva želeni naslov. Končno opaziva gospo, ki je delala na vrtu. Ko jo povprašava po dotičnem obrtniku, je takoj pustila delo in šla precej daleč na okrog, ( vrt je imel ograjo), do avta in nama povedala za nadaljno pot. Za konec nama je še zaželela lep dan.

Ko sva se vračala proti domu, sva ugotovila, da s peljeva skozi vas kjer živi moja prijatljica iz otroštva. Videle se nisva že veliko let in samo približno sem vedela, kje je njen dom. Začela sva povpraševati, kje bi jo našla. Ker je vas velika, sva se morala obrniti kar na tri, ali štiri osebe, na katere sva naletela ob poti. Vsi so bili zelo prijazni in se resnično potrudili, da sva končno prišla na željeni cilj.

Ko v samoti svojega doma razmišljam o teh in podobnih dogodkih, mi iz srca pride iskrena zahvala BOGU, za vse  dobre ljudi, zaradi katerih je tudi starost lepa.

babica.

  • Share/Bookmark